GLAVNE ZNAČILNOSTI PROJEKTA

 

Uporaba bralno-motivacijskih strategij

Poglavitni cilj projekta je spoznavanje, uporaba in evalvacija strategij motiviranja za branje, kot jih je razvila, s skupino sodelavcev preizkusila ter zapisala španska mentorica branja, novinarka, bibliotekarka in poznavalka mladinske književnosti Montserrat Sarto (1919-2009). Poglavitna značilnost omenjenih strategij je, da temeljijo na igri in konstruktivizmu, temu smo pri zasnovi dodali še uporabo tujega jezika − španščine.

Bralno-motivacijske strategije:

♦  temeljijo na igri, izhajajo iz bralskega potenciala vsakega posameznega otroka in njegovega notranjega odziva na prebrano besedilo,
♦  postopno razvijajo razumevanje in užitek v samostojnem branju,
♦  temeljijo na dialoškosti in sprotni evalvaciji rezultatov dela, ki je odvisen od dinamike posamezne skupine,
♦  v delo v skupini so dejavno vključeni vsi otroci,
♦  mentor in/ali motivatorka branja je le usmerjevalec in posrednik.

Strategije so se zelo uveljavile v španskem govornem prostoru (v španskoameriškem okolju ga je močno podpiral IBBY), poznajo jih na Japonskem in Tajskem, v slovenskem prostoru pa so nove. Za potrebe zgodnjega učenja španščine in z upoštevanje specifike slovenskega prostora jih razvija dr. Barbara Pregelj, docentka za književnost na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjer med drugim poučuje in raziskuje literarno interpretacijo ter mladinsko književnost.

Urjenje večkulturne zmožnosti

Projekt lahko poteka kot ena od oblik (zgodnjega) učenja španščine, v tem smislu se cilji učenja tujega jezika približujejo ‘naravni’ večjezični vzgoji in nagrajujejo z razvijanjem bralne kompetence.

Za razvoj zavesti o večkulturnosti, pa tudi za zgodnje poučevanje tujih jezikov, je zanimivo predšolsko obdobje in čas prvih let osnovne šole, ko so otroci motivirani za usvajanje jezika brez zavestnega učenja, ko jih – tako vsaj kažejo izkušnje, nabrane v projektu Leo, leo – ne moti in ne frustrira, da v jeziku, ki jim ga pripovedujemo, ne razumejo vsega, pač pa so z razumevanjem ključnih besed sposobni zapolnjevati prazna mesta med prepoznanimi pomeni. Tako udeleženci spoznajo, da za razumevanje besedila ni potrebno poznati in razumeti vseh besed, pač pa le ključne; obenem se lahko naučijo nekaj besed v španščini, s poslušanjem urijo sposobnost koncentracije ter razumevanje in interpretacijo prebranega mladinskega besedila v svojem maternem jeziku. To vzporedno poteka v dveh na videz različnih kontekstih (tujejezičnem, razumevanju literarnega besedila), ki pa sta si vendarle podobna, saj ju določajo identične kognitivne aktivnosti.

Uporaba ustega in vizualnega

Leo, leo temelji na ustnosti, ki je usvajanju jezika primarna, pa tudi na kontruktivizmu, tj. na gradnji (konstruiranju) lastnih pomenov. Udeleženci delavnic namreč pomen izgrajujejo z lastno aktivnostjo, a ne v obliki individualnega delovanja, pač pa kot dialog z odraslim in vrstniki, kot ga je opisal tudi Lev S. Vygotskij (2010). To v prvi vrsti pomeni, da je izhodišče vsake konkretne delavnice lastna izkušnja z razumevanjem literarnih besedil, torej to, kar je udeležencem že znano. K temu je dodan osebni vidik (lastna imena v španščini), s čimer ohranimo vez z osebno izkušnjo in se od znanega premaknemo k neznanemu, obenem pa s poudarjanjem osebnega skušamo motivirati za sodelovanje v aktivnostih, ki sledijo. Udeleženci najprej s pomočjo slikovnega gradiva sami skušajo razumeti besedilo, ki ga slišijo v tujem jeziku, nato pa uporabo tujega jezika zamenja raba maternega jezika, v katerem najprej glasno preberemo sodobno pravljico, nato pa še izvedemo izbrano bralnomotivacijsko strategijo. Tak način dela se prilagaja specifičnim potrebam vsakega otroka/učenca/bralca, saj so dejavnosti zasnovane tako, da ne ponujajo dokončnih in/ali izdelanih odgovorov, pač pa mora te odkriti udeleženec sam skozi proces poslušanja/branja, večinoma v obliki ponovnega urejanja podatkov in spreminjanja informacij z namenom individualnega usvajanja jezikovne kompetence (v tujem jeziku, poslušanja, branja) preko dejavnega iskanja pomenov.

Praktično usposabljanje mentoric in mentorjev branja

Projekt posebno pozornost namenja mentorjem oz. motivatorjem in motivatorkam branja, najprej v obliki izobraževanja, potem pa v obliki supervizij, pogovorov o vtisih ter spremljanja in vrednotenja rezultatov.

LEO, LEO v številkah TABELA (NREDI GRAF)