Slovenska literatura v prevodu: spletni pogovor

V četrtek, 25. aprila, je preko spleta ob 19.00 po argentinskem času in ob polnoči po slovenskem času potekal dogodek, ki smo ga naslovili Slovenska literatura v prevodu. Na spletnem srečanju so se o prevodih sodobne slovenske literature v španščino pogovarjali Pablo Arraigada, argentinski pisatelj, raziskovalec in prevajalec, urugvajski umetnik in raziskovalec Francisco Tomsich, ki živi in dela v Sloveniji, ter dr. Eugenio López Arriazu, pisatelj, prevajalec in profesor slovanske književnosti na Univerzi v Buenos Airesu (UBA).

Pogovor se je začel s predstavitvijo dela katedre za slovanske književnosti na Univerzi v Buenos Airesu, ki jo je pripravil dr. Eugenio López Arriazu. Nato je Francisco Tomsich predstavil projekt Paisajes de la Literatura Eslovena (Pokrajine slovenske književnosti), ki je del evropskega projekta Landscapes of Bibliodiversity, ter predstavil nastajajočo spletno stran Literaturaeslovena.org. Spletna stran bo, ko bo v celoti končana, s predstavitvami avtorjev, prevajalcev in ilustratorjev ter vzorčnimi prevodi v španščino predstavljala pomembno izhodišče za raziskovanje slovenske književnosti vsem špansko govorečim.

Ob izpostavitvi pomena literarnega posredovanja je nato besedo dobil prevajalec Pablo Arraigada, ki je v projektu tudi sam sodeloval s prevodi pesmi Mateja Bora in Petra Semoliča. Arraigada deluje tudi kot član katedre na univerzi in je član društva Sociedad Argentina Dostoievski, ki poleg zanimanja za dela tega ruskega pisatelja podpira tudi dejavnosti, povezane z rusko oziroma slovansko književnostjo. Arraigada je spregovoril o svojih prevajalskih izkušnjah in odnosu do sodobne slovenske literature. Po kratkem branju pesmi slovenskih avtorjev, ki jih je prevedel v španščino, je sledil čas za vprašanja iz občinstva, ki je z navdušenjem delilo svoje vtise in opažanja ter pokazalo veliko zanimanja za slovensko literaturo.

Dogodek je del evropskega projekta BIDILAND, ki ga sofinancira Evropska unija, koordinira založba Malinc, partner v projektu je kulturno društvo BOJA. Izvedbo dogodka sta podprla tudi JAK RS ter Ministrstvo za kulturo.