Med 20. in 24. aprilom je v Ljubljani potekalo srečanje partnerjev v evropskem projektu LIT-UP. Cilj srečanja ter projekta kot celote je povezovanje avtorjev in založnikov, ki pišejo oziroma izdajajo dela v manjšinskih jezikih. V projektu poleg založbe Malinc iz Slovenije sodeluje še založba Goga, iz Srbije organizacija Krokodil, iz Španije združenji baskovskih založnikov ter založnikov iz Valencije, iz Nizozemske združenje frizijskih založnikov ter italijanska založba Il leone verde. Poleg predstavnikov naštetih organizacij so se srečanja udeležili tudi frizijska ilustratorka Linda de Haan, italijanska avtorica Elisa Mazzoli, ter predstavniki založb iz Španije, Srbije, Italije, Nizozemske in Slovenije.

Tokratno srečanje je bilo osredinjeno na mladinsko književnost, prevajanje in sodelovanje z akademskimi institucijami. Dogajanje je tako vseskozi potekalo na različnih lokacijah. Prvi dan srečanja, 22. aprila, se je uradni del začel v Ljubljani, v MKL, kjer so zbrani obiskovalci najprej prisluhnili predstavitvam za založnike relevantnih slovenskih organizacij. Po uvodnem nagovoru dr. Barbare Pregelj, urednice na založbi Malinc, je sledila predstavitev Javne agencije za knjigo, ki jo je pripravila Katja Urbanija. Ta je udeležencem predstavila značilnosti slovenskega knjižnega trga ter razpise za sofinanciranje prevodov slovenskih del v tuje jezike.

Sledila je predstavitev priročnika za branje kakovostnih knjig ter nagrad in znaka za kakovost zlata hruška, ki jo je izvedla Jerneja Černilogar, predstavnica Pionirske – kompetenčnega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Prvi del srečanja se je zaključil s krajšim predavanjem dr. Mihe Kovača, ki je predstavil Ljubljanski manifest o branju na višji ravni ter z njim opozoril na pomen branja za ohranitev demokratične družbe.

V nadaljevanju sta sledili dve okrogli mizi, ki ju je moderirala dr. Leonora Flis. Na prvi, ki je nosila naslov Periferije: resničnost ali fikcija? so sodelovali pisatelji Jana Bauer, dr. Cvetka Sokolov in Peter Svetina. Na drugi, z naslovom Prevajanje periferij, so sodelovali Carlos Pascual, Rawley Grau in Boštjan Gorenc – Pižama. Med pogovorom, v katerem so se dotaknili tudi vloge humorja, je ilustratorka Linda de Haan dogajanje simultano ilustrirala.

V popoldanskem delu druženja so se tujim založnikom na kratkih B2B sestankih pridružili tudi slovenski založniki, ki so jim predstavili slovenske avtorje. Srečanje se je zaključilo z neformalnim druženjem v Nebotičniku, od koder so gostje lahko opazovali Ljubljano še s ptičje perspektive. V tem delu sta se skupini iz Ljubljane pridružili tudi urednica italijanske založbe Il Leone Verde, Anita Molino, ter otroška pisateljica Elisa Mazzoli, ki sta ponedeljek preživeli na Primorskem in kot gostji Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper sodelovali na pogovoru v prostorih Oddelka za mlade bralce. Dogodek sta povezovali dr. Barbara Baloh in Tina Škrokov, za simultani prevod pa je poskrbela Mojca Kraševec.

Tudi v torek se je skupina udeležencev razdelila na dva dela. Prva skupina, ki so jo sestavljali založniki Dejan Begović, Sito Wijngaarden in Sara Montero Cañada ter avtorici Elisa Mazzoli in Linda de Haan, je obiskala študente Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je srečanje potekalo pod vodstvom profesorice dr. Milene Mileve Blažić. Študentom sta obe avtorici predstavili svoja dela: slikanice Linde de Haan ter kartonke Elise Mazzoli za malčke, ostali udeleženci pa so delili založniški vidik produkcije knjig za najmlajše.

Druga skupina, ki so jo sestavljali Lander Majuelo, África Ramírez, Anita Molino in Ljiljana Marinković, pa je ob isti uri v spremstvu dr. Barbare Pregelj obiskala študente bibliotekarstva in založništva na Filozofski fakulteti. Pogovor z njimi je moderirala dr. Sabina Fras Popović. Obenem pa je skupina akademskih založb obiskala sedež univerzitetne založbe na Filozofski fakulteti.

Srečanje se je zaključilo s prav posebno punk turo po Ljubljani, ki jo je izvedel Gregor Bulc iz Zavoda Urbana Vrana. Obiskovalci so tako srečanje zapustili dodobra seznanjeni s slovenskim knjižnim trgom in založništvom, spoznali pa so tudi interese študentov pedagoških fakultet ter bibliotekarstva in založništva ter bogato glasbeno zgodovino slovenske prestolnice. Naslednje srečanje v okviru projekta bo potekalo že junija v Beogradu, ki se ga bodo udeležili tudi slovenske avtorice in založniki.

Projekt LIT-UP sofinancira Evropska unija.