Jean-Claude van Rijckeghem, eden najbolj prepoznavnih flamskih pisateljev zgodovinskega žanra za mladino, se je rodil v Gentu leta 1963. V mestu je tudi odraščal, končal študij prevajalstva in se sprva zaposlil kot tolmač. Obenem je začel pisati promocijska besedila za filmske studie in filmske recenzije za različne flamske časopise, čez čas pa se je popolnoma posvetil literarnemu ustvarjanju. Doma je najprej zaslovel kot scenarist dokumentarnih filmov, leta 1994 pa je z režiserjem Danyjem Deprezom zasnoval produkcijsko hišo A Private View in se kot producent in scenarist podpisal pod številne igrane filme. Literarna dela je Van Rijckeghem sprva pisal v nadvse uspešnem tandemu s Patom van Beiersom. Tako sta nastali zbirki grozljivih kratkih zgodb Hudičevo oko (Duivelsoog, 2001) in Sedma tančica (De zevende sluier, 2005) ter prva pomembnejša romana za mladino, ki se oba posvečata določenemu zgodovinskemu obdobju.Van Rijckeghem zadnja leta piše sam, vendar ostaja zvest zgodovinski tematiki in ženskim likom.

Mateja Seliškar Kenda je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Guusa Kuijerja, Annet Schaap, Barta Moeyaerta itd., med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so Gerard Reve, Hugo Claus, Sophie Daull, Arnon Grunberg, Marieke Lucas Rijneveld in drugi. Leta 2017 je bila za prevod romana Žalost Belgije flamskega avtorja Huga Clausa nominirana za Sovretovo nagrado, leta 2023 pa za prevod romana Lučka Annet Schaap za nagrado Vasje Cerarja.

Knjiga je vključena v projekt Leo, leo v letu 2023/2024, didaktizacija bo vključena v prihajajoči priročnik.

“Odlika zgodovinskega romana Dekle z mušketo je ravno v tem, da ne podaja samo zgodovinskega okvirja neki individualni usodi; vsebuje tudi tiste vsebinske dele, ki jih pri drugih, sploh mladinskih zgodovinskih romanih pogosto pogrešamo. Spuščeni so morda zaradi nazornosti (npr. fizično in duševno stanje vojakov pred, med in po bitkah) ali pa zaradi slabše poučenosti piscev tudi o etnološki odslikavi zgodovinskega dogodka (kot so oblačila, kulinarika, delitev vlog po spolu, šolstvo, način življenja pripadnikov različnih slojev, transport, način zdravljenja idr.). Gre za vnose, ki nam pričarajo duha časa, in to tako detajlne, da se ti zdi, kot da si tudi sam prisoten med glavnimi liki.” – zapis na blogu Listanje