Greta in cirkus Simba Jo-Jo

Avtorica besedila: Juana Cortés Amunarriz
Naslov:
Greta in Cirkus Simba Jo-Jo
Naslov izvirnika: Greta y el Circo Simba Yo-Yo
Ilustracije:
 Jen del Pozo
Prevod: 
Barbara Pregelj
Tehnični podatki:
19×21; 80 strani
ISBN: 
978-961-6886-29-1
Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.
Cena:
18,00 €, ob nakupu v naši spletni trgovini 7,00 €

Trgovina
Prelistaj knjigo

Greta med šolskim odmorom nepričakovano izve, da bo morala ponavljati razred. To jo tako pretrese, da sploh ne more misliti na nič drugega. Žalostna je, a tudi zaskrbljena: le kaj bodo rekli njeni starši?
Po koncu pouka zato Greta brez cilja blodi po mestu in naleti na skrivnostni Cirkus Simba Jo-Jo, kjer si najde najbolj neverjetne prijatelje. Se ji bo z njihovo pomočjo uspelo spoprijateljiti tudi s svojim neuspehom?

Juana Cortés Amunarriz se je rodila leta 1966 v majhnem mestecu Hondarribia, v baskovski pokrajini Guipuzkua, v deželi ob morju, kjer so doma morske deklice in ribiči. Kmalu se je preselila v notranjost Španije, v Madrid, v mesto, kjer je začela delati to, kar ji najbolj ugaja: pisati. In odtlej ni odnehala! Za svoje zgodbe, romane in pravljice je dobila več nagrad, med drugim je bila tudi med finalisti nagrade Premio Euskadi za otroško književnost.

Jen del Pozo že od malih nog rada riše, še posebej zmaje, zmaje obožuje. Hotela je postati arheologinja, a jo je tako prevzelo risanje, da je študirala umetnostno zgodovino in se izpopolnjevala v ilustraciji. Pripravila je vrsto razstav in ilustrirala pravljice, stripe, pripravila naslovnice in poskrbela za grafično podobo različnih dogodkov. In ker je vse lepše risala, je priletela na založbo Malinc, tam je naletela na Greto in njeno dogodivščino s cirkusom Simba Jo-Jo, o kateri lahko berete. Jen se je rodila v Madridu, a že vrsto let živi na Kanarskih otokih, v mestu Tenerife.

Iz spremne besede razvojnega psihologa dr. Matije Svetina

Kdo ponavlja razred? Študija (Eurydice, 2011) poroča, da v EU razred ponavlja vsak deseti učenec, razlike med evropskimi državami pa so zelo velike. V Španiji, denimo, vsak tretji učenec vsaj enkrat v času šolanja ponavlja razred, v Nemčiji vsak sedmi, v Avstriji in Italiji vsak dvajseti, na Norveškem pa ponavljanje sploh ni predvideno. V Sloveniji je učencev, ki vsaj enkrat med šolanjem ponavljajo razred, 1,5 %. Avtorji poročila ugotavljajo, da je dejstvo, ali bo učenec ponavljal razred bolj odvisno od šolske kulture kot učenčevega znanja. V nekaterih okoljih menijo, da je dobro, če učenci s slabšim znanjem ponavljajo razred, in v teh okoljih razred ponavlja veliko učencev. V drugih okoljih, vse znotraj evropskih meja, menijo, da je ponavljanje nekaj slabega; tam učenci razredov ne ponavljajo ali jih ponavljajo samo izjemoma.
Zdi se, da je ponavljanje problem. Kakšen problem je ponavljanje razreda in za koga je to problem, je odvisno od starosti in od okolja. Zdi se, da je ponavljanje v osnovni šoli problem tako za starše kot za otroka; v srednji šoli je ponavljanje razreda problem staršev in veliko manj problem dijaka. Na univerzi je ponavljanje, če je to sploh težava, izključni problem staršev, tako se zdi, in problem študenta samo takrat, če za eno leto izgubi štipendijo.
Kako pa je z osnovnošolko Greto? Ponavljala bo razred, in pri tem ni osamljena. Starši ne vedo, kako naj ravnajo, zmedeni so in strah jih je, in tudi oni pri tem niso sami. Ponavljanje razreda je problem, pa ne za vse. Cirkusantom, ki jih Greta sreča na poti domov, se ponavljanje razreda ne zdi problem, in v zgodbi so prvi, ki Greti nudijo čustveno oporo in ji pokažejo raznolikost življenjskih izbir.