»Pravljice in pesmi so način, na katerega dihamo življenje«, pravi Juan Kruz Igerabide, ki se je rodil v baskovski vasici na severu Španije in zrasel z dvema jezikoma: maternim jezikom, starodavno baskovščino in španščino, ki je bila jezik njegovega šolanja. Vrsto let je tudi sam učil. Tako je odkrival svet pravljic in pesmi s svojimi učenci in otroki. Trenutno poučuje na baskovski univerzi ter piše za otroke in odrasle.

O prevajalcih

Ker ena čebela še ne naredi roja, se nas je zbralo kar devet: Neža Smrdel, Ela Kekec, Jesika Kustec, Laura Sobočan, Ana Mavrič, Teja Popovič, Tina Bajželj, Urša Meše in Alexander Centa. Skupaj smo rojili zaradi ljubezni do španščine. Vsi smo španski jezik tudi študirali oziroma ga študiramo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prepustili smo se prav posebnemu izzivu prevajanja mladinske književnosti, pri čemer sta nas uspešno vodili profesorici mentorici Urša Geršak in Maja Šabec. Med prevajanjem smo se še najbolj pozabavali z govorico živali. Prilagoditi smo jo morali lastnostim in zvokom živali, da bi bile zgodbe zabavne tudi v slovenskem jeziku in bi se v njih ohranilo čim več izvornega čara. Upamo, da boste uživali v pustolovščinah Grigorja in čebele, tako kot smo mi uživali med prevajanjem.

“Knjiga bo še posebno všeč vsem ljubiteljem narave in živali, pa tudi vsem, ki cenijo besedno mojstrstvo in izvirnost v delih za otroke in mladino. Knjiga je primerna tudi za tiste, ki so pravkar osvojili samostojno branje nekoliko daljših kratkih besedil. Priporočam” – Maja Črepinšek za portal Moj malček – revija za skrbne starše

“Knjiga ni namenjena le mladim bralcem, ki šele vstopajo v svet literature, temveč naj jo preberejo tudi starši in učitelji, saj bodo s to čudovito zgodbo o prijateljstvu in nežni lekciji o okoljski ozaveščenosti in empatiji do drugačnih, morda bolje razumeli svoje otroke in zato prek pogovora o teh, tako pomembnih temah tudi bolje spoznali svoje otroke.” – Alenka Štrukelj na blogu Literarna lekarna

“Vsekakor dela ne smemo razumeti z (zgolj) odraslim konceptom razumevanja ustroja sveta, ker se v zgodbo vrivajo pravljični elementi, morda tudi iztisi Grigorjeve duševnosti. Kaj je resnično in kaj domišljija, je treba prepustiti otrokom, vsekakor pa so sami opisi dogodkov takšni, da bi bilo zelo dobrodošlo, da bi jih otrok bral ali poslušal v družbi odraslega; starša pred spanjem oz. vzgojitelja ali učitelja v zgodnjih osnovnošolskih letih. Pogosto gre za preprosta, a pomembna vprašanja o moralnih odločitvah. Delo je mogoče razumeti kot otroško doživljanje prelomnic v otrokovem življenju, vsekakor pa ga je mogoče prebrati in razumeti tudi dobesedno.” – zapis na blogu Listanje