Izvirni opus Ivane Dobrakovove sestavljajo zbirka kratkih zgodb Prva smrt v družini (Prvá smrť v rodine, 2009), roman Bellevue (2010), kratkoprozna zbirka Toxo (2013), obravnavana zbirka novel Mame in tovornjakarji (Matky a kamionisti, 2018) in roman Pod torinskim soncem (Pod slnkom Turína 2021). Strokovno javnost je Dobrakovová prepričala že s prvimi objavami, o čemer pričata nagrada Jašíkove Kysuce (2007) za najboljšo kratko zgodbo mladega literarnega ustvarjalca in prva nagrada anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo leta poviedka (2008). S svojimi knjigami se je zelo hitro priljubila med bralstvom, vrstile pa so se tudi nominacije in nagrade; prvenec Prva smrt v družini (2009) je bil uvrščen med finaliste za osrednjo slovaško literarno nagrado anasoft litera, nominacijo so si potem prislužile vse njene knjige. Sicer pa je za svoj prvenec prejela še bienalno nagrado Jána Johanidesa za najboljše prozno delo avtorja do 30 let in nagrado nagrad, za roman Bellevue pa nagrado tatra banke za mladega avtorja 2011. Med vsemi literarnimi priznanji osrednje mesto po avtoričinem mnenju zaseda nagrada Evropske unije za književnost, ki jo je leta 2019 osvojila prav z obravnavano knjigo, njen angleški prevod je bil nedavno nominiran tudi za nagrado EBRD 2023. Dobrakovová je sicer tudi uspešna književna prevajalka – iz francoščine in italijanščine je v slovaščino prevedla leposlovna dela Elene Ferrante, Valerie Parrella, Simone Vinci, Silvie Avallone, Antoinea Lauraina, Marie NDiaye, Simone de Beauvoir, za prevod Ruskega romana Emmanuela Carrèrja je prejela tudi slovaško različico Sovretove nagrade – nagrado Jána Hollyja za najboljši književni prevod leta. Hkrati je tudi sama ena najbolj prevajanih slovaških avtoric, njena dela so knjižno izšla v poljščini, češčini, madžarščini, angleščini, arabščini, španščini, italijanščini, makedonščini … (iz spremne besede Diane Pungeršič)

Diana Pungeršič je književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino, literarna kritičarka, moderatorka. Študirala je slovenski in slovaški jezik s književnostjo ter sociologijo kulture. Doslej je prevedla 18 leposlovnih knjig za otroke in odrasle. Leta 2016 je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu Daniele Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. Slovaško zunanje ministrstvo ji je leta 2018 kot kritičarki in prevajalki podelilo posebno priznanje za izredne zasluge pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama. Za svoje kritiško delo je istega leta prejela Stritarjevo nagrado. Njen prevod romana Pes pa v smeh Juraja Šebeste je leta 2019 prejel priznanje zlata hruška za najboljšo prevedeno mladinsko leposlovno knjigo. Leta 2023 je bila nominirana za nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti s knjigo Barbore Klárove in Tomáša Končinskega Zatipk in Flek, istega leta pa je prejela tudi nagrado P. O. Hviezdoslava 2023, ki jo podeljuje Združenje pisateljskih organizacij Slovaške (AOSS) za vrhunske prevode slovaške književnosti v tuj jezik. Intervjuje, recenzije in prevode objavlja v osrednjih literarnih revijah, na 3. programu Radia Slovenije ter spletnih portalih. Redno vodi literarne dogodke in bralni klub.

“V tej zbirki za odrasle so kratka besedila petih žensk, dveh Italijank in treh Slovakinj. (Pisateljica je Slovakinja, ki živi v Torinu). Gre za pet prvoosebnih pripovedi zelo različnih žensk, vse so nekako nesrečne, neizpolnjene, imajo različne probleme in težave, ki pa bi se jih (vsaj do neke mere) najbrž dalo urediti, če bi ženske res hotele oz. drugače razmišljale … morda le z malo (strokovne) pomoči ali pa že v pristnem odnosu … Zgodbe spodbudijo, da (najbrž predvsem bralke) malo pogledamo tudi po svojem življenju … ” – Tilka Jamnik, Facebook

“Čeprav je vsaka zgodba samostojno delo, se zgodbe treh Slovakinj in dveh Italijank med seboj prepletajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Dobrakovová se ne ustraši neprijetnih tem in tabujev, njihove zgodbe nas spodbujajo k globokemu razmišljanju o lastni poziciji in čustvenem odzivu v podobnih situacijah, obujajo premislek o lastnem odraščanju in otroštvu, predvsem o odnosu s starši in zakonci. V Dobrakovovinih zgodbah so mame in očetje pogosto prikazani kot odtujeni, naduti ali čustveno nedostopni. Ti odnosi so prikazani s surovo iskrenostjo, ki še poudarja notranje stiske deklet, njihovo tesnobo, razočaranja in neizpolnjene želje, ki vrejo pod površjem. Dobrakovová zajame zadušljiv vpliv teh družinskih vezi in razkrije, kako oblikujejo njihovo dojemanje sebe in svojega mesta v svetu. In zdi se, da se te travme, razočaranja in neuresnične želje v odraslosti, namesto da bi se razrešile, le še poglobijo.” – Alenka Štrukej, Literarna lekarna

“Mame in tovornjakarji je zbirka petih novel slovaške pisateljice Ivane Dobrakové, ki na bridko realističen opisuje življenja žensk, ki so se prisiljene spopadati z različnimi obsesijami, strahovi, negotovostjo, depresijo in drugimi težavnimi psihičnimi stanji. Dobraková skozi različne usode žensk razgalja potret sodobne družbe, ki je še vedno preobremenjena s tradicionalnimi pravili in preživetimi delitvi moških in ženskih vlog.” – Vid Šteh na portalu Dobreknjige.si