Matei Vişniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Šolal se je v domačem kraju in že leta 1972 kot gimnazijec objavil prve pesmi, prvo gledališko igro pa nekaj let pozneje. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek). Leta 1980 so mu kot zmagovalcu na nekem pesniškem natečaju za začetnike omogočili izdajo prve zbirke La noapte va ninge (Ponoči bo snežilo), nato je začel pisati predvsem za gledališče. Med letoma 1977 in 1987 je nastalo osem dvo- in trodejank, kak ducat kratkih iger in nekaj filmskih scenarijev, a ker je cenzura vse po vrsti zavračala, jih je Vișniec razmnoževal in na lastno pest razpečeval med književniki in drugimi umetniki, zaradi česar se je v takratnih kulturnih krogih o njem že takrat govorilo kot o odkritju. Sledili sta dve pesniški zbirki, leta 1982 Oraşul cu un singur locuitor (Mesto z enim samim prebivalcem) in leta 1984 še Înţeleptul la ora de ceai (Modrec ob uri za čaj), ki mu je prinesla članstvo v romunskem društvu pisateljev. Oktobra 1987 je dobil politični azil v Franciji ter pričel svoj dela prevajati v francoščino ter se vključevati v pariške gledališke kroge. Zaposlil se je na radiu Radio France Internationale, s katerim še vedno sodeluje. Od leta 1992 za gledališče piše neposredno v francoščini, medtem ko njegova poezija in proza še vedno nastajata v romunščini. Kot sam pravi, mu je Romunija dala korenine, Francija pa krila – in umetnik potrebuje oboje.

Danes je Matei Vișniec mednarodno priznan gledališki pisec in ne le doma, temveč tudi v tujini najbolj uprizarjani živeči romunski dramatik. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, od katerih so številna prevedena v več, nekatera bolj znana, kot so na primer Angajare de clown (Zaposlimo klovna), La femme comme champ de bataille (Ženska kot bojno polje) ali L’histoire du communisme racontée aux malades mentaux (Zgodovina komunizma za duševne bolnike), pa tudi v po več kot deset jezikov, pri čemer so romunski oziroma francoski prevodi skoraj izključno avtorjevo delo. Njegove igre so uprizorili v kakih tridesetih državah po vsem svetu, zlasti je cenjen v obeh domovinah, kjer je prejel več pomembnih nagrad. V Romuniji se njegovo ime redno pojavlja na repertoarjih najpomembnejših gledališč, v Franciji pa ga poznajo kot največkrat uprizarjanega avtorja gledališkega festivala v Avignonu. (iz spremne besede Agate Šega)

AGATA ŠEGA (1965) je študirala francoščino, španščino in latinščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala iz splošnega romanskega jezikoslovja, zdaj pa je tam zaposlena kot docentka na Oddelku za romanske jezike in književnosti. Znanstveno se ukvarja predvsem s slovansko-romanskimi jezikovnimi stiki, primerjalnim romanskim jezikoslovjem in etimologijo, srednjeveško francoščino in v manjši meri tudi s književnostjo romansko govorečih dežel, ob tem  pa občasno prevaja iz romanskih jezikov in latinščine. Prevod romana Načrtovana zmeda je nastal na njeno pobudo in je rezultat skupinskega prevajalskega projekta z zainteresiranimi študentkami, ki je trajal od pomladi 2021 do pomladi 2023.  Ves ta čas je mentorsko vodila delo mlajših kolegic, na koncu pa je tudi jezikovno pregledala in uskladila celotno besedilo prevoda.

META KOMPARA (1992) je študirala francoščino in romanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.  Med študijem se je udeležila več prevajalskih delavnic v Romuniji in tam izpolnjevala svoje znanje romunščine. Leta 2020 je bil njen prevod kratke zgodbe objavljen v zbirki odlomkov romunskih avtorjev Drobci iz romunske književnosti. 

KLARA KATARINA RUPERT (1996) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končala študij francoskega jezika s književnostjo ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Prevaja iz francoščine, angleščine in romunščine. Sodelovala je na več mednarodnih prevajalskih delavnicah ter v Romuniji in v Sloveniji objavila prevode odlomkov iz del več romunskih avtorjev.

KLARA RUS (1995) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključila magistrski študij španščine in angleščine. Sodelovala je pri projektu prevajanja odlomkov sodobne romunske književnosti v slovenščino za zbornik Drobci romunske  književnosti (2020). Od leta 2020 se redno udeležuje  mednarodnih delavnic literarnega prevajanja.

Predstavitev in branje odlomka romana v oddaji Literarni nokturno:

https://ars.rtvslo.si/podkast/literarni-nokturno/289/175051296

“Francosko-romunski literat, dramatik in novinar Matei Vişniec je v romanu Načrtovana zmeda spisal epitaf klasičnemu novinarstvu in klasični vlogi množičnih medijev. V knjigi pripoveduje zgodbo o Mathieuju Caradinu, mladem in iluzij polnem novinarju romunskega rodu, ki se zaposli v pariški radijski hiši. Tam se sreča z novinarskimi starimi mački, ki mu med pogovori postopoma razkrivajo resnico o delovanju medijev in njihovem vplivu na družbo. V romanu so še odmevi drugih zgodb iz njegovega otroštva, življenja v času Ceaușescove diktature in družinskega bega čez mejo ter njegovih usodnih posledicah, ki so ločile družino.” – Zdenko Matoz v prispevku za Delo z naslovom Mediji tečejo zadnji krog

“Knjiga med drugim opisuje pobeg glavnega junaka in njegovih staršev iz diktatorske Romunije, njegovo osamosvajanje, propagando sporočila neke zloglasne medijske hiše in pa tudi premisleke o jeziku. Vendar so to predvsem inserti, sicer pa spoznavamo življenje mladega novinarja, ki dela na pariškem radiu, in skozi njegovo doživljanje medijskega sveta njemu in njim umirajo utopične ideje o smotrnosti novinarstva v današnjem svetu. Glavni junak spozna resnico o delovanju medijev in njegovem vplivu na družbo – in žal to spoznamo tudi mi. Knjiga, ki se bere dokaj enostavno, ponudi veliko razmisleka.” – Ajda Vodlan v kolumni #Ajdapiše na portalu Domzalec.si