Paragvajske praviljice so napisali Delfina Acosta, Javier Viveros, María Eugenia Garay, Maribel Barreto, Mauro Lugo, Milady Giménez, Milia Gayoso-Manzur, Nelson Aguilera, Osvaldo González Real, Renée Ferrer.
Pravljice so pod vodstvom mentoric Maje Šabec in Urše Geršak prevedli študentje in študentke hispanistike: Eva Balantič, Sandra Balić, Valerija Bončina, Alexander Centa, Mojca Ficko, Zala Kerec, Anamarija Kočevar, Nina Kraševec, Jesika Kustec, Rasmira Majetić, Ines Metličar, Svetlana Pavlin, Urška Perhavec, Urška Ukmar, Cita Vidmar, Iva Vogrič, Lana Volk, Vanesa Zaman, Ana Zelenko, Saranda Zogaj, Ana Žlof
Napovednik: Paragvajske pravljice
Pogovor o projektu, ki je prevedel do izida knjige Paragvajskih pravljic. Prevod je pod mentorstvom Maje Šabec in Urše Geršak pripravilo 21 študentov druge stopnje hispanistike z ljubljanske Filozofske fakultete. V pogovoru sodelujejo: Ines Metličar, Nina Kraševec, Iva Vogrič, Aleks Centa, Urška Perhavec, Ana Zelenko, Zala Kerec, Anamarija Kočevar, Maja Šabec, Urša Geršak in Barbara Pregelj. Moderiranje: Nace Fock.
Mostovi čez Atlantik: predstavitev slovenskega prevoda Paragvajskih pravljic. Pogovor z Ireno Gril, Javierjem Viverosem, Barbaro Pregelj, Uršo Geršak, Majo Šabec, Ivo Vogrič, Franciscom Tomsichem in študenti hispanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Knjiga kot podaljšek spomina. Pogovor o sodelovanju na kulturnem področju in predstavitev založniškega projekta sodelovanja, ki je pripeljal do izida antologije slovenskih mladinskih avtorjev v Paragvaju (Lo que susurraron las nubes) in paragvajskih v Sloveniji (Paragvajske pravljice).
“Paragvajske pravljice namreč navdih iščejo v sodobnosti, pa tudi v ekoloških in trajnostnih tematikah! Izvrstno se mi zdi, da v Paragvaju očitno skušajo otrokom in mladostnikom ekološko problematiko približati skozi zgodbe. Ta pristop je še posebej zanimiv in edinstven, ker zgodbe pripovedujejo živali in nam, kot človeškim bralcem, nastavljajo ogledalo.” – Blog Vonj po knjigah