Mlada pravnica prispe v Caracas s posebno nalogo: navezati mora stik z otrokoma in jima predati zvezek, ki jima ga pošilja njuna mama.
V njem so popisani dogodki izpred sedmih let, ko se je morala zaradi političnega aktivizma umakniti, za njenima otrokoma pa se je izgubila vsaka sled. Sedem let je dolgo obdobje: sta jo otroka pozabila? Sta pozabila materni jezik? Je njeno mesto zasedla mačeha? Ji bo uspelo preseči sovraštvo do moškega, ki je bil nekoč ljubeči partner?
Rdeči zvezek izvirno preplete zgodbi dveh žensk, ki v dveh različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah razmišljata o materinstvu, družini in svojem mestu v družbi. Je pa tudi zgodba o ženskem zavezništvu, ki je napisana tako spretno, da je bralec nikakor ne more odložiti.
Arantxa Urretabizkaia (Donostia/San Sebastian, 1947) se običajno opisuje kot gospodinja, ki se ukvarja z novinarstvom in v prostem času tudi piše, v resnici pa sodi med vodilne avtorje, ki pišejo v baskovskem jeziku. Njen položaj v literaturi je poseben tudi zato, ker sodi v prvo generacijo ustvarjalcev, ki je ob koncu Francove diktature obudila vrhunsko literaturo v baskovskem jeziku. Ob ustvarjalcih, kot so Bernardo Atxaga, Ramón Saizarbitoria, Joseba Sarrionandia in Anjel Lertxundi je edina ženska. Njen prvenec Zergatix Pampox (Zakaj Pampox, 1979) je bil deležen izredne pozornosti in sodi med kanonska besedila baskovske književnosti. Temu so sledile še pesniške zbirke in romani: Aspaldian espero zaitudalako ez nago Sekula Bakarrik (Ker te že dolgo čakam, nisem nikoli sama, 1983), Saturno (Saturn, 1987), Koaderno gorria (Rdeči zvezek, 1998), 3 Maria (Tri Marije, 2010), Zuri-betzeko argazkiak (Črno-bele fotografije, 2014), Bidean ikasia (Naučeno med potjo, 2017) – zadnji ji je prinesel nagrado Premio Euskadi 2017.
“Rdeči zvezek je izjemno vznemirljiva zgodba, ki je nisem pričakovala, zato tolikšno presenečenje. Ritmična pripoved povleče in branje postane čisti raziskovalni užitek. Napetost je posledica prepleta vsaj dveh zgodb, dveh časov, dveh jezikov in dveh prostorov.” – Nina Prešern, Blog Gospodična knjiga