Dorin svet je nenavaden in čaroben, saj ga naseljujejo števila, števke in formule. Ker s preštevanjem rada meri vse, kar jo obkroža, tudi veliko stvari spoznava. Tako pred spanjem namesto preprostih slončkov prešteva neobičajne živali iz oddaljenih krajev, radovednost pa usmerja njen pogled tudi v oddaljene kotičke vesolja.
Ji bo zahtevna naloga, ki si jo je zastavila, uspela?
Romana Romanišin in Andrij Lesiv sta avtorja besedil in ilustratorja, ki svoje delo združujeta v grafičnem stadiju Agrafka in sodita med vodilne Ukrajinske ilustratorje.
Njuna knjiga The Mitten and The Turnip je bila 2012 in 2013 uvrščena na seznam Belih vran. Kniga Zvezde in makova zrna pa je leta 2014 na sejmu v Bologni dobila nagrado Ragazzi v sekciji Opera Prima.
Prav to, da je zvezd nešteto, gumbe na obleki pa z malo truda že kako prešteješ, Dora najtežje sprejme, kajti ali ni nekaj zelo lepega, če lahko svet obvladamo po svoje, s tem, da vse v stvarnosti preštejemo, poimenujemo, razložimo, razvrstimo, uredimo? Iz te obvladljivosti vendar narašča naš občutek varnosti. Zdi se, da Dora za trenutek, ko s teleskopom zre v tisto temo, posejano z drobnimi lučicami, varnost res izgubi, a mama ji jo povrne z vseživljenjskim nasvetom o postopnosti vsega, česar se lotimo. Pravi namreč:
“Nedvomno ti bo prav vse uspelo, le do cilja moraš z majhnimi koraki. Vsake naloge, tudi najzapletenejše, se je treba lotiti preprosto – z ena, dva, tri …”
Spoznavati svet, sebe in drugega korak za korakom, plast za plastjo, zrno za zrnom – poskusimo tako postopno in zaupljivo učiti bivati otroke, da bodo kot odrasli lažje verjeli, da se počasi res pride precej daleč. Morda še dlje, če se ob tem večkrat ustavimo in ozremo naokrog. Kaj vidimo? Tisto, kar šteje. – Nina Prešern, Blog Gospodična knjiga