KATERA JE BILA VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA V OTROŠTVU?
Ko sem bila zelo majhna, sem oboževala vse knjige o živalih – že takrat sem bila zelo naklonjena naravi. Kasneje sem se začela zanimati za grozljivke – ko sem jih naučila na pamet, sem uživala v strašenju prijateljev na prostem. Knjigo, ki sem jo v otroštvu najraje prebirala, mi je podarila knjižničarka. Ko sem se izposodila še eno zgodbo o duhovih, mi je rekla: »Vzemi še tole.« To je bila knjiga Poliana Eleanor Hodgman Porter. Pomislila sem: »Vav, kako debela knjiga. Zaradi vljudnosti jo bom vzela, ampak je verjetno ne bom prebrala!« A sem jo prebrala in si jo zapomnila za vse življenje. Poliana je zame postala simbol dobrote, iskrenosti, iskanja veselja, poguma in notranje moči. Ko sem odraščala, sem v težkih trenutkih pogosto mislila nanjo.

KATERI JE VAŠ NAJLJUBŠI LITERARNI ŽANR?
Nimam najljubšega žanra; berem najrazličnejšo literaturo. Izogibam se tudi delitvi knjig na »resne« in »zabavne«. Včasih te »zabavna« knjiga popolnoma prevzame in ti da veliko misliti, medtem ko te »resna« knjiga, čeprav obravnava globoke in zanimive teme, morda sploh ne pritegne, tako da se ti vsaka stran vleče. Resnično pomembno je, KAKO je knjiga napisana.

KATERI TRIJE PRIDEVNIKI VAS NAJBOLJE OPIŠEJO?
Ustvarjalna, odločna, delovna. Te lastnosti so moja gonilna sila.

DOPOLNITE STAVEK: KNJIGE SO KORISTNE, KER …
Razširjajo besedišče, mišljenje in pogled na svet.

KAJ VAM GRE KOT PISATELJICI NAJBOLJ NA ŽIVCE?
Nič ne preveč ne vznemirja. A če že moram kaj omeniti … so to stereotipi o tem, kakšen naj bi bil pisatelj. Pa nje to podcenjevanje – ali pa po drugi strani prekomerno romantiziranje – pisateljevega dela. Nekateri menijo, da pisanje knjig, zlasti za otroke ali najstnike, ni nič posebnega. Samo sedeš in pišeš! Srečujem tudi ljudi, ki verjamejo, da so ustvarjalci izvzeti iz vsakdanjega življenja, v svojem lastnem vesolju, da se napajajo z energijo idej in potrpežljivo čakajo, da jih bo obiskala muza. No, v redu, malo pretiravam – ampak samo malo.

Včasih so ljudje prav presenečeni, ko izvejo, da pisatelj v prostem času igra košarko ali nogomet, da zna uporabljati kladivo ali izvijač, če je potrebno, da ima včasih težave z zobmi ali avtomobilom in da si, tako kot vsi drugi, želi pošteno plačilo za svoje delo.

S KATERIM LIKOM IZ OTROŠKE IN/ALI MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI BI ŽELEL PREŽIVETI DAN?
Težko je izbrati samo enega. Morda s Petrom Panom? Pokazal bi mi deželo Nije, nato pa bi skupaj odletela v deželo Vedno. Tam bi mu predstavila Poliano. Kakšen krasen dan bi to bil!

VAŠ PRIGRIZEK MED PISANJEM
Kava in temna čokolada.

KATERO ZGODBO ALI PESEM BI LAHKO NAPISALI, PA JE NISTE?
Napisala sem, kar sem lahko. Če česa nisem napisala, pomeni, da tega nisem zmogla – vsaj za zdaj, morda še ni prišel pravi čas. V glavi mi vedno roji veliko idej. Osredotočim se na tiste, ki so najbolj vztrajne, ideje, ki mi ponoči ne dajo spati.

KATERO SUPERMOČ BI SI ŽELELI IMETI?
Kot otrok sem mislila, da imajo pisatelji supermoč – kako bi sicer lahko ustvarjali knjige, ki ti dajejo občutek, da se potapljaš v strani in vstopaš v nek drug svet? Kasneje sem sanjala o letenju. Še kasneje sem želela brati misli drugih ljudi. Zdaj si bolj kot karkoli drugega želim, da bi lahko v ljudeh prebudila resnico in sočutje, ker sta to svetloba, medtem ko nepristnost, sebičnost in pragmatizem, če jih razumemo kot vrednote, vodijo v temo.

KAKŠNE ZGODBE BODO V PRIHODNOSTI BRALI OTROCI?
Takšne, ki bodo ustrezale njihovim interesom. Tako kot danes.

KAKŠEN NASVET BI DALI MLADIM BRALCEM IN PISATELJEM?
Mladim bralcem – naj nikoli ne prenehajo iskati dobrih knjig. Te bodo največji zaklad, kar jih boste v svojem življenju zbrali. Pisateljem – nikoli ne prenehajte ustvarjati. To bo ena najboljših stvari, kar jih boste dosegli v svojem življenju. Knjige ne razumem samo kot končni rezultat, ampak kot dolg, zahteven proces, ki oblikuje vaš značaj.

KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠA ZAČIMBA ZA PISANJE?
Vsakdo ima svoj recept za pisanje. Zame je najpomembnejša sestavina vztrajnost ali, z drugimi besedami, doslednost. Sedeti in pisati vsak dan, tudi ko se kopičijo druge skrbi, ko nimate volje ali ko ste preprosto leni. Nikoli ne prenehajte verjeti vase in v svoje delo, tudi ko se znajdete v pisateljski »krizi«. Tudi po tem, ko prejmeš zavrnilna pisma od založnikov, piši, piši, piši. Doslednost ti pomaga, da vztrajaš, ne obupaš in prej ali slej dosežeš uspeh.

NA KAJ STE PRI SVOJEM DELU NAJBOLJ PONOSNI?
Na pomen pisanja za otroke in najstnike. Kot otrok nisem bila navdušena bralka, vendar sem knjižnico obiskovala, kot da bi bila nekoliko skrivnostno, dragoceno mesto. Hkrati sem tam odkrila dragocena dela, ki so mi postala vodilo, moralni kompas. Občudovala sem glavne junake in se pogosto spraševala, ali bi bila sama ponosna ali bi se sramovala svojih dejanj, če bi nekdo napisal knjigo o meni. Tudi zdaj včasih razmišljam o svojem življenju na tak način. Zato upam, da lahko moje delo morda komu pomaga najti odgovore, ga spodbudi ali navdihne.