Letošnje šolsko leto prinaša vrsto novosti, med drugim tudi bolj premišljeno uporabo digitalnih orodij v šolskem prostoru. Projekt GG4A že vrsto let prinaša prav to: uporabo orodij, ki so mladim blizu pri raziskovanju vsebin, ki jih šele odkrivajo. V projektu namreč pridobivanje bralne zmožnosti poteka v povezavi prek krepitve digitalne zmožnosti predvsem v obliki uvajanja elementov igre in igrifikacije, s tem pa krepitvi zavesti o namenski uporabi digitalnih orodij v učnem procesu.
Sta bralna in digitalna zmožnost združljivi?
Bralna in digitalna zmožnost sta ključni za učinkovito dejavno vključevanje v vsakdanje življenje, izobraževanje in delo. Dobro razvita bralna zmožnost pomeni sposobnost razumevanja, uporabe in zmožnost premisleka o prebranem besedilu, medtem ko digitalna zmožnost krepi sposobnost uporabe digitalnih tehnologij za iskanje, tehtanje, ustvarjanje novih informacij in komuniciranje o njih.
Bralna zmožnost predstavlja temelj vseh drugih oblik učenja. Omogoča nam razumeti in interpretirati informacije, ki jih prejmemo iz različnih virov, kot so knjige, časopisi, spletne strani in drugi mediji. Brez ustrezne bralne pismenosti je težko slediti navodilom, razumeti pravne dokumente ali se izobraževati. Poleg tega spodbuja kritično mišljenje, saj nas uči, kako analizirati in oceniti informacije, ki jih prejmemo.
Digitalna zmožnost je v današnjem svetu prav tako pomembna. Z razvojem tehnologije in interneta je dostop do informacij postal lažji kot kadar koli. Vendar pa to prinaša tudi izzive, saj moramo znati ločiti med zanesljivimi in nezanesljivimi viri informacij. Digitalna pismenost vključuje tudi sposobnost varne uporabe interneta, zaščite osebnih podatkov in razumevanja digitalnih pravic in odgovornosti. Mednarodna raziskava PISA, ki meri sposobnosti 15-letnikov na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti ter njihove zmožnosti uporabe teh znanj v resničnem življenju, vključuje tudi ocenjevanje digitalnih veščin, kar omogoča vpogled v to, kako dobro so mladi pripravljeni na digitalno dobo.
Branje z zaslona in branje s papirja
Številni raziskovalci in znanstveniki upravičeno opozarjajo na pasti prekomerne uporabe digitalne tehnologije. Nevroznanstvenik Manfred Spitzer je tako skoval izraz digitalna demenca, ki označuje upad kognitivnih sposobnosti kot so spomin, pozornost, koncentracija in sposobnost reševanja težav, ki jih lahko povzroči pretirana uporaba digitalne tehnologije, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in druge elektronske naprave.
Branje z zaslona poteka drugače kot branje s papirja. Raziskovalec in predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač, med drugim tudi avtor knjige Berem, da se poberem, je zato goreč zagovornik branja knjig, predvsem literature, ker to razvija mišljenje in empatijo, krepi besedni zaklad in širi naš pogled na svet. Branje omogoča otrokom, piše Kovač, da se srečujejo z besednimi zvezami, ki v vsakdanjem govoru ne obstajajo, ponuja jim možnost vživljanja v knjižne junake ter razmišljanje skozi oči drugih. Branje je pomembno tudi za odrasle, saj omogoča globoko razumevanje sveta okoli nas in nas spodbuja k ustvarjalnemu razmišljanju. Branje knjig, to je branje s papirja, je v digitalnih časih po njegovem mnenju še posebej pomembno, saj pomaga ohranjati in razvijati naše kognitivne sposobnosti. Raziskave poudarjajo, da daljša besedila bolje razumemo, če jih beremo s papirja, kot če jih beremo z zaslona. Branje knjig sega v globino, branje z zaslona pa je bolj površinsko, zanj je značilno preletavanje in hitro iskanje informacij. Kovač poudarja, da uporaba zaslonskih tehnologij in branje knjig omogoča učenje dveh različnih načinov mišljenja in v sodobnem svetu je treba obvladati oba.
