Če se bo dan končal

Avtorica besedila: Lisa Hyder
Naslov:
Če se bo dan končal
Naslov izvirnika: Om dagen tar slut
Ilustracije: Per Gustavsson
Prevod:
Iva Klemenčič
Tehnični podatki:
21×29,7; 40 strani
ISBN: 
978-961-7122-09-1
Cena:
25,00€, ceno s popustom preverite v Trgovina

PRELISTAJ KNJIGO.

Ne vem natančno, kako je videti meteorit. Pa tudi ne, kako je, če se končuje svet. Verjetno tega nihče ne ve. Razen dinozavrov, toda njih ne moremo vprašati. Mogoče se stemni in se nam zdi, kot da bi zaspali. Kot bi nekdo ugasnil sonce. Kot če bi se dan končal. Ampak to vedo samo dinozavri.

Mediji so preplavljeni s strašnimi novicami o pandemiji, vojnah, globalnem segrevanju in jedrskem orožju. Vsak dan nam ponujajo grozljive prizore konca. Kako se soočimo s tem, pa naj bomo otroci ali odrasli? Slikanica Ko se bo dan končal odlično ujame prestrašenega duha sodobnega človeka in njegove občutke prikaže skozi oči otroka. Izjemne ilustracije nam tu in tam poženejo strah kosti, hkrati pa nas tolažijo in nam prikažejo ravnotežje med krhko svetlobo in zamolklo temo, med življenjem in smrtjo.
Kljub težki temi je Ko se bo dan končal zelo topla in upanja polna slikanica, ki se z največjo mero resnosti loti otrokovih občutkov.

Lisa Hyder je rojena leta 1985 v Stockholmu. Zaposlena je kot pravnica, ki ob službi najraje piše knjige za otroke. Njen knjižni prvenec, napeta zgodba o dveh bratih in sestri iz družine Tilly z naslovom Knjižnični udar, je izšel leta 2014. Sledile so še tri knjige iz iste serije: Umetniški udar, Izumiteljski udar in Duhčev udar. Slikanica Ko se bo dan končal, ki sta jo ustvarila skupaj s Perom Gustavssonom, je izšla leta 2017. Nominirana je bila za največjo švedsko literarno nagrado, august.
https://www.opal.se/upphovspersoner/lisa-hyder/

 

 

Per Gustavsson je rojen leta 1962 v Arviki. Po zaključenem študiju in nazivu Master of Fine Arts, na katerega je zelo ponosen, se je povsem posvetil ustvarjanju del za otroke in mladino. Leta 1995 izdal prvo slikanico, Ustavite žogo, nato pa kot bomba udaril na literarno prizorišče s serijo slikanic o domišljavih princeskah, Tako to počnejo princeske. Od takrat je ilustriral mnoga znana dela za otroke in mladino različnih avtorjev, napisal pa tudi kar nekaj svojih. Član Švedske akademije za mladinsko literaturo in član žirije, ki podeljuje nagrado ALMA (Spominsko nagrado Astrid Lindgren), je tudi dobitnik Plakete Else Beskow, kar trikrat je bil nominiran za nagrado august.
http://www.rabensjogren.se/forfattare/116285-per-gustavsson

 

Iva Klemenčič se je po študiju novinarstva in nemškega jezika s književnostjo v Ljubljani posvetila učenju švedskega jezika, v katerega je zaljubljena že od malih nog. Zaključila je vse tri letnike lektorata na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot štipendistka Svenska institutet (Švedski Inštitut) je študirala tudi na Švedskem: na Visoki šoli v Kalixu in Univerzi v Uppsali. Od leta 2010 poučuje švedščino na večernih tečajih na Filozofski fakulteti in jezikovni šoli LanguageSitter ter se ukvarja z literarnim prevajanjem. Prevedla je nekaj švedskih mladinskih besedil, v Antologiji sodobne norveške književnosti so izšli njeni prvi prevodi iz norveškega jezika, v Antologiji sodobne islandske književnosti tudi prvi prevodi islandske poezije in proze. Pred kratkim se je lotila novega izziva: prevajanja slovenske poezije v švedščino. Več let redno prevaja za revijo History, na retrospektivi filmov Ingmarja Bergmana v Kinoteki debitirala tudi kot filmska prevajalka.

Izdajo knjige je delno podprla EU.