Poročilo o knjižnem sejmu v Ljubljani
40. Slovenski knjižni sejem je to nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri po šestih dnevih živahnega dogajanja zaprl vrata za obiskovalce. S tem se je zaključil pester ter srečanj in pogovorov poln tedn, ki si ga bomo letos zapomnili po novih zlatih hruškah, pogovorih z bralci ter prevajalci in čarobni moči pripovedk.
A pojdimo od začetka. V torek, torej na dan, ko je sejem odprl vrata, smo pohiteli na praznik zlatih hrušk, kjer sta dve naši izdaji prejeli priznanje zlata hruška, znak kakovosti, ki ga podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Priznanje sta prejeli knjigi Dekle z mušketo Jeana-Clauda van Rijckeghema in Martin Alaina Agirrea. Dogodek je povezoval Pižama.
Istega dne je v okviru simpozija Bralne značke potekala okrogla miza okroglih mizah na simpoziju v Salaborsi, ki jo je moderirala Manca Perko. Tu smo spregovorili tudi o metodah motiviranja branja pri najstnikih, kjer nam je lahko v veliko pomoč digitalizacija in igrifikacija. Kot primer tovrstne dobre prakse, ki jo širimo tudi v mednarodno okolje, smo izpostavili evropski projekt GG4A.
V sredo nas je v družbi Boštjana Gorenca – Pižame najprej obiskala Lučka Lučovnik, avtorica knjige Pogruntavščine in prihajajočih Osupljivk. Popoldne je na stojnici KUD Sodobnost sledila še ena predstavitev projekta GG4A, namenjena knjižnim blogerjem. Zbrani so se najprej seznanili z bralnimi strategijami, ki jih lahko uporabimo pri delu z najstniki, nato pa tudi z vsebino romanov, ki so izšla v okvirju projekta in ki so jih lani brali oziroma jih letos prebirajo najstniki v Sloveniji, Baskiji, na Portugalskem in v Severni Makedoniji.
V četrtek je na pisateljskem odru potekala predstavitev romana Načrtovana zmeda, na kateri so prevajalke Agata Šega, Klara Rus in Meta Kompara predstavile vsebino in teme v prvem v slovenščino prevedenem romanu romunskega avtorja Mateia Vișnieca. Spregovorili smo o vlogi medijev v sodobni družbi, kako absurdno oziroma realistično je ta prikazana, dotaknili pa smo se tudi procesa skupinskega prevajanja. Dogodek je popestrilo branje izbranih odlomkov iz tega izjemno aktualnega, nemara celo jasnovidnega romana.
V soboto nas je zjutraj najprej obiskala Barbara Vuga, avtorica slikanice Zgodba o drevesu. Avtorica je podpisovala izvode knjige, poklepetala z obiskovalci in jim svetovala pri izbiri knjig.
Popoldne je bil čas za pravljivčno druženje: na Odru mladih sta ob 16. uri avtorici zbirke Čudežna drevesa, Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, pripovedovali zgodbe o čudežnih drevesih. Obiskovalci so izvedeli, zakaj se je nekemu nesrečniku puding prilepil na nos in kakšna usoda je doletela možakarja, ki je od lipe zahteval, da ga napravi grofa. Glasbeno spremljavo in čarobno vzdušje je s svojimi zvoki gozda pričaral glasbenik Daniel Artiček.
Ob vseh pestrih dogodkih pa vsako leto bistvo sejma za nas ostajajo srečanja z bralci: tistimi, ki nam zaupajo, da so naše knjige, prilagojene bralcem z disleksijo, prve knjige, ki so jih prebrali brez težav; tistimi, ki v petek vzamejo prvi del knjižne serije, nato pa v soboto še vse ostale; tistimi, ki na policah prepoznajo avtorja, ki so ga spoznali med obiskom šole, tistimi, ki z zanimanjem prisluhnejo našim predlogom. Po tednu, ki je za nami, smo izjemno hvaležni za številne obiskovalce, pogovore in pristno navdušenje nad knjigami ter branjem, ki ste ga delili z nami, in nestrpno se že veselimo naslednje priložnosti za druženje.