Poročilo o obisku 75. Frankfurtskega knjižnega sejma

Med 17. in 22. oktobrom je v Frankfurtu potekal 75. knjižni sejem, na katerem je bila Slovenija letos častna gostja. Založba Malinc je v času sejma organizirala več dogodkov, na katerih smo predstavljali evropske projekte, v katerih sodeluje založbe, na okrogli mizi pa smo se pogovarjali tudi o vplivu, ki ga imajo lahko dobro zastavljeni projekti za manjše književnosti.

Po torkovi slavnostni ceremoniji se je v sredo, 18. oktobra, začelo pravo sejemsko dogajanje. Ob 16.00 smo na odru Aldus Up predstavili evropski projekt LITPRAX: Literatura v praksi: profesionalni izzivi pri branju, prevajanju in urejanju v digitalni dobi, ki ga založba Malinc izvaja skupaj z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Novem Sadu, Zahodno univerzo v Temišvarju in inštitutom CSIC. Projekt so predstavljale prof. dr. Bojana Petrović Kovačević in prof. dr. Ivana Živančević Sekeruš z Univerze v Novem Sadu ter dr. Barbara Pregelj in Katarina Kogej z založbe Malinc.

Poleg ciljev in poteka projekta smo na dogodku prvič predstavili tudi rezultate dela: podatkovno bazo v nastajanju o literaturi, ki je bila napisana v španščini, v prevodih pa je po letu 2000 izšla v romunščini, srbščini in slovenščini. Bazo pod vodstvom mentoric pripravljajo študentje partnerskih univerz, ki tako s projektom pridobivajo praktične izkušnje na področju branja, prevajanja in urejanja, baza pa bo uporabna tudi za založnike in raziskovalce, ki jih zanimajo trendi pri prevajanju literature iz špansko govorečih držav.

Posnetek predstvitve si lahko ogledate na Facebook profilu Litprax in na YouTube kanalu založbe Malinc tukaj. Spetno stran projekta s podatkovno bazo lahko obiščete tukaj: http://litprax.org/

Projekt LITPRAX sofinancira program Erasmus + Evropske unije.

V četrtek, 19. oktobra je na Slovenski nacionalni stojnici potekala okrogla miza z naslovom Internacionalizacija manjših književnosti prek projektov EU. Polona Konjedic se je o prednostih dela v projektih, ki jih sofinancira Evropska unija, pogovarjala z urednico založbe Malinc Barbaro Pregelj, Idoio Noble, predstavnico založbe Alberdania ter Združenja baskovskih založnikov, ter Marian Val, predstavnico Združenja valencijskih založnikov (AEPV). V pogovoru so udeleženke predstavile svoje izkušnje z delom v evropskih projektih, izpostavile pa so predvsem prednosti, ki jih pri tem prinaša sodelovanje z različnimi partnerji iz držav z manjšinskimi jeziki.

Založba Malinc z baskovsko založbo Alberdania sodeluje pri projektu GG4A, z Združenjem valencijskih založnikov pa pri projektu LIT-UP, ki ga združenje koordinira in pri katerem sodeluje tudi Združenje baskovskih založnikov. Uvide svojih bogatih izkušenj pri izvedbah projektov so udeleženke zaključile z nasveti za tiste, ki razmišljajo, da bi se prijavili na kakšen razpis: kar pogumno!

Tudi na tem dogodku smo pokazali rezultate dela v evropskih projektih. Te dni je namreč v sklopu evropskega projekta BIDILAND zaživela spletna stran, namenjena promociji slovenske literature v špansko govorečem okolju, Literatura eslovena. Na strani so zbrani podatki o slovenskih avtorjih, ilustratorjih in prevajalcih v španščini, poleg tega pa so na spletni strani objavljeni tudi odlomki prevedenih besedil in pesmi v španščino. Namen spletne strani je promocija slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev v špansko govorečem prostoru. Vabljeni, da si spletno stran ogledate na: https://www.literaturaeslovena.org/

Izvedbo okrogle mize so sofinancirali Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija.

Sejem pa seveda ne bi bil sejem, če se ne bi na njem srečevali s starimi prijatelji ter spletali novih poznanstev. Na stojnici Založbe Malinc se je tako oglasil prevajalec, pesnik in pisatelj Lawrence Schimel. Obiskala nas je tudi pisateljica Samanta Kobal, katere prvenec Menjam strah za sladoled bo kmalu izšel pri založbi. Mladinski roman smo na sejmu že predstavljali tujim založnikom, za naslovnico pa je poskrbel oblikovalec Francisco Tomsich. Obiskala nas je tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, delegacija Društva bralna značka Slovenije, z nami pa je poklepetala tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Zelo smo ponosni tudi na to, da je na podelitvi nagrade Fabjana Hafnerja za najboljši prevod zadnjih treh let iz slovenskega v nemški jezik posebno omembo prejela prevajalka Alexandra Natalie Zaleznik, ki je za založbo Malinc je prevedla slikanici Most in Požgečkati se ne moreš sam, pripravila pa je tudi prevod slikanice Telovadec Nikolaj prežene tolovaja v nemščino. Iskrene čestitke!

Sejem, poln številnih srečanj in pestrih dogodkov, se je zaključil v nedeljo, 22. oktobra, mi pa se polni vtisov in načrtov za prihodnje projektov že veselimo prihodnjega leta, ko bo častna gostja Italija.

Obisk sejma so sofinancirali Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija.